„Alle Religionen Seindt gleich“
Pśed 25 lětami jo se zymna wójna dokóńcowała. Sowjetska armeja jo se z našych stronach wupórała. Narodna ludowa armeja DDR jo swóju fonu zapakowała. Žednje wěcej njedej wójna byś. Žednje?
Wokoło 10 lět pózdźej jo zwězkowy ministaŕ zašćitowanja zapowědał, až lichota Nimskeje se deje na Hindukušu zašćitaś. Na zachopjeńku smy jano wiźeli Zwězkoweju armeju studnje twarjecu a šule wobwachujucu. Naslědku smy musali weto zgóniś, až teke nimske oficěry su zagronite za bombarděrowanje ciwilistow. Nimska zjawnosć jo wuznała, až Zwězkowa armeja jo we póchmurnej wójnje. Ideja zašćitowanja lichoty z wójarskimi srědnosćami abo eksport pódwjacornych pśedstajenjow lichoty jo se rozbiła. Žeden problem njejo rozwězany, daniž w Afghanistanu daniž w bliskem pódzajtšu. Wenkowna politika jo kamsy šła. Slědy teje politiki něnto wiźimy, wuběgańce stoje pó tysacach na europejskich mrokach. Ale ideja natwarjenja murje pśeśiwo wuběgańcam pśeliš nowa njejo…
Bóžko wójna, pśegónjowanje, wuběganje a žałosć historiju cłowjestwa až do źinsajšnego póstajaju. Pó znicenjach 30lětneje nabóžninskeje wójny su žedne krajne wjerchy wopóznali, kak wužytne jo pśiwześ cuzych. Pšuski kral Fryco II. gronjašo: Wšykne religije su jadnak dobre, gaž jano luźe su spšawne. Teke Turkam a tatanjam by twarił mošeje a cerkwje:
„alle Religionen Seindt gleich und guht wan nuhr die leüte so sie profesiren Erliche leüte seindt, und wen Türken und Heiden kähmen und wolten das Land Pöpliren, so wollen wier sie Mosqueen und Kirchen bauen.“ *
W lětoma 1731/32 bu wušej 20000 protestantow z katolskego salzburgskego arcybiskupstwa wustarkanych. Něźi běrtyl wupokazanych na wuběgach wumrě. Wětšy źěl eksilantow bu pśiwzety w Pšuskej. J. W. Goethe pišo w eposu „Hermann und Dorothea“ wó wuwitanju žałosnego śěga wuběgańcow:
Hab’ ich den Markt und die Straßen doch nie so einsam gesehen!
Ist doch die Stadt wie gekehrt! wie ausgestorben! Nicht funfzig,
Däucht mir, blieben zurück, von allen unsern Bewohnern.
Was die Neugier nicht thut! So rennt und läuft nun ein Jeder,
Um den traurigen Zug der armen Vertriebnen zu sehen.
[…]
»Vater, nicht gerne verschenk’ ich die abgetragene Leinwand;
Denn sie ist zu manchem Gebrauch, und für Geld nicht zu haben,
Wenn man ihrer bedarf. Doch heute gab ich so gerne
Manches bessere Stück an Überzügen und Hemden;
Denn ich hörte von Kindern und Alten, die nackend daher gehen… «**
Cerkwine stawizny města a chóśebuskego kněstwa z lěta 1798 wopisujo pśiźenje wugnańcow k nam do Dolneje Łužyce. Magistrat, duchownstwo, sudnistwo a šołty śěg emigrantow pśi winicach na Grodkojskej droze pśijaśelnje witachu. Kjarliže ako „Lubšy Jezu, tudy smy“, „Se kšuśe źaržym k Bogu“ a „Och, pśiruc twóju drogu“ buchu zespiwane. Kolekta wót 315 tolarjow bu zezběrana. Gósći buchu z wjaselim wót bergarjow pśewzete, kótarež je derje zažarbowachu.
Dejali se dopomnjeś historije tych pśegónjowanych, kótarež buchu tak dostojnje a lubosćiwje pśiwitane pla nas, gaž wiźimy powěsći wót zalatych wuběgańcow w Srjejźnem mórju abo wót grakanja dla pśiwześa syriskich luźi. Wóni su musali ze swójimi źiśimi religioznje wobtwarźonych wójarskich zwadow dla ze swójeje domownje tšachnuś a něnt pšose nas, aby jich pśiwzeli a šćitali.
Jezus sam běšo góle wuběgańcowu. W ewangeliju swětego Matejusa stoj: Dejš lubowaś swójogo blišego ako sam se. Dostojna kultura pśiwitanja jo nejwětšy njepśijaśel islamistiskego terora. To hyšći njejsmy wopytali: Z Arabarjami, Kurdami a Persarjami wobchadaś ako z normalnymi luźimi, ako ze swójimi blišymi susedami.
Skrotcona wersija ako komentar z cerkwinego wiźenja zjawjona pód titelom „Nimska w nazymje“ w Nowem Casniku 47/2015. Źěkujom se DT za pśewóstajony material.
* Friedrich II. von Preußen, pó wikiquote
** Johann Wolfgang Goethe: Hermann und Dorothea. Stuttgart: J. G. Cotta (1814) b. 3–4.
Libotka 